Na vabilu je pisalo, da gremo v nedeljo, 18. oktobra, raziskovat Kras in kamen, vendar sta nam to preprečila COVID in zelo deževen dan. Tako smo na vabilu za letos samo zamenjali datum na 23., program pa je ostal isti.

Malo pred deseto uro smo se zbrali v križišču za kraško vas Avber in popili kavico, potem pa smo se odpeljali do parkirišča pred pokopališčem, kjer nas je že čakal naš lokalni vodnik Edi. Po uvodni predstavitvi vasi, smo se odpravili na pohod po poti »kavadurjev«. Naziv prihaja iz italijanskega jezika in pomeni težaški delavec v jami (kamnolomu). Izvedeli smo veliko skrivnosti o nastajanju kamnitih izdelkov (predvsem polizdelkov) v kraških kamnolomih, o njihovi številčnosti  v zgodovini ter o delu kavadurjev. Spoznali smo tudi nekaj značilnosti kamenja, tudi to, da bi se nekatere dalo uporabiti za sestavo glasbila. Ogledali smo si enega od opuščenih kamnolomov in se po dobrih dveh urah zmerne hoje ustavili še v cerkvi sv. Nikolaja, ki jo je poslikal Tone Kralj v času župnikovanja Virgila Ščeka (med obema svetovnima vojnama).

Naslednja postaja je bila Turistična kmetija »FRANCINOVI«, kjer nam je gospodinja Bojana skuhala odlično joto s klobaso, na vrh pa nam je Ančka (njihova natakarica) prinesla še štruklje.

Dobro, da je bilo do avtomobilov še nekaj sto metrov hoje in se je hrana malo potresla, sicer bi težko nadaljevali pot v Štorje, kjer nas je pred svojo galerijo kamna pričakal kamnosek Gabrijel (Gaber). Razložil nam je načine nastanka kamnin, njihove značilnosti ter nam razkazal njegovo zbirko kamnin iz skoraj vseh (tudi že opuščenih) kamnolomov na Krasu. V svoji zbirki ima tudi kamnine iz sveta. Pokazal nam je tudi vzorce vseh kamnov, s katerimi je obložena stavba slovenskega parlamenta.

Nekatere so zanimali avtorji kamnitih izdelkov, ki so tudi razstavljeni in Gaber je skromno dejal, da je pač on vse to izdelal iz čistega veselja.

Kamen nas je tako navdihnil, da nikakor nismo mogli narazen in smo si kot zadnjo postojanko omislili križišče nad vasjo Štorje, kjer so postavljene kamnite mize. Ker imamo na naših pohodih vedno nekaj takih, ki jih je strah, da bodo lačni, smo tam naredili inventuro nahrbtnikov in spet jedli, kot bi cel dan nosili kamne in ne samo gledali.

Kljub temu, da ruj še ne žari kot bi moral, je bilo lepot za en dan dovolj in prijetno utrujeni smo se odpravili domov v pričakovanju kaj nam pripravlja 3. skupina v mesecu novembru.

Napisali: člani 2. skupine Društva Abstinent