Botanični vrt Sežana – vrt ob vili Mirasasso se nahaja sredi Sežane. Zasajen je z rastlinami iz različnih delov sveta in Krasa. Botanični park je zaščiten kot hortikulturni spomenik in sodi med spomenike oblikovane narave. S parkom upravlja Komunalno stanovanjsko podjetje d. d. Sežana. Sežanski botanični park se uvršča v slovensko mrežo botaničnih vrtov in arboretumov ter se prek nje povezuje s sorodnimi parki po svetu.
Lepo, sončno, zadnjo majsko nedeljo, smo se člani društva ABSTINENT Vipavska dolina odpravili v Sežano, na ogled botaničnega vrta. Ob 9:15 smo se zbrali nasproti občine Sežana, kjer smo, ob prijetnem klepetu pod veliko platano, spili kavo in okrepili z nekaj sladicami. Ob 10:00 nas je na vhodu vrta pričakala hišna vodnica g. Marjetka Terčon. Najprej nas je pripeljala do vodnjaka kjer smo se posedli na klopce in nam tam na kratko razkrila marsikatero skrivnost in pripovedke o družini Scaramangà, vili Mirasasso in njenem vrtu. Njegovi začetki segajo v leto 1848, ko je grška trgovska družina Scaramangà iz Trsta, v Sežani kupila posest in na njej zgradila vilo Mirasasso, kar v slovenščini pomeni – občudovalec kamna. Kmalu je ob svoji vili začela urejati vrt po vzoru italijanskih meščanskih vrtov, ki ga je postopoma zasajevala z rastlinami iz različnih koncev sveta. Nastajal je s skrbnim in vztrajnim zasajanjem sadik in semen, ki so jih mornarji na ladjah družine Scaramangà prinašali iz vseh koncev sveta. Zgradili so tudi velike vodne zbiralnike za zalivanje rastlin.
Pove nam, da je bila družina Scaramangà dostojanstvena gospoda, ki je cenila lepoto in njeno imenitnost, spoštovala red in urejenost in je znala uživati blagor narave in razkošje stvaritev umetniških rok. Vrt ob vili Mirasasso je odraz davnega časa, velikega bogastva in izjemne ljubezni. Danes je vrt namenjena ljubiteljem narave, kulture, miru in tistim, ki cenijo drugačnost, spoštljivost in uglajeno vedenje.
Nadaljevali smo do kraškega zidu na katerem je fotografska razstava panojev, ki ponazarja podobo parka v času družine Scaramangà. Razloži nam, kako je vrt nastal, kdo vse je v njem živel, kaj je za koga pomenil. Z doživeto razlago nas je po vrtu popeljala skozi stari in novi del vrta, v rastlinjak iz leta 1890, za spoznavanje kraške pokrajine in njenega rastlinstva pa tudi skozi Interpretacijski center kraške vegetacije. Pokaže nam in pove vse o stoletje in pol starih cedrah, ki na žalost nekatere umirajo. Po peščenih poteh nas vodi skozi urejene pušpanove rondoje, ob katerih se bohotijo cvetoče pergole in ustvarjajo čudovit vrt, ki je zaščiten kot naravna vrednota državnega pomena, vrtno-arhitekturna dediščina ter naravni in kulturni spomenik lokalnega pomena.
Danes ima vrt na ogled zbirko skoraj 170-ih rastlinskih vrst in približno 700-ih rastlin in izjemno kulturno zakladnico s samim rastlinjakom iz leta 1890 v ospredju. Leta 2017 je Občina Sežana vrt uredila v modernističnem slogu, od začetka leta 2020 pa je v vrtu tudi Interpretacijski center kraške vegetacije, ki na zanimiv način prikazuje značilnosti kraške pokrajine.
Park se danes razprostira na površini enega hektarja. Prvotno je meril 2 ha in pol, a ga je leta 1949 izgradnja odseka železniške proge Sežana—Nova Gorica razdelila in zmanjšala. Podoba in sestava parka sta se v času in prostoru spreminjala.
Pove nam še o dveh zelo pomembnih poklicnih vrtnarjih v parku, najprej je bil poklicni vrtnar Viktor Škamperle, pozneje pa ga je zamenjal Franc Vrtovec, ki se je šolal v vrtnarski šoli na Dunaju. Franc Vrtovec je večkrat sodeloval tudi pri urejanju parka na Brionih.
Po dveh urah prijetnega ogleda, smo se ponovno zbrali pod veliko platano nasproti občine in tam, ob živahnem kramljanju, imeli “mrendo” iz nahrbtnika. Bili smo navdušeni nad lepoto parka, saj se večkrat peljemo mimo, a do danes nismo nikoli zares vedeli kakšen dragulj skriva v sebi. Ob tej priložnosti se društvo ABSTINENT zahvaljuje g. Marjetki Terčon za doživeto predstavitev botaničnega parka. Polni lepih vtisov smo se odpeljali vsak na svoj dom.
Zapisala: članica Nadja R.