Zanimivo je, kaj človek vse opazi, če je na zabavi ves čas trezen. Pred leti verjetno nihče od nas ne bi opazil našega oklepnega Erazma, še manj bi ga obdiral, razen če bi ga kdo po nesreči prevrnil, ker stoji pač tik ob šanku. V soboto, 14.12., pa, ko je imelo društvo Abstinent Vipavske doline svojo tradicionalno prednovoletno zabavo, nam pač nič ni ušlo. Veselo smo zapeli in zaplesali z našim pevcem Markom, presrečni, da je tudi njemu občasno spodletel kakšen ton, ker se je potem naše silovito petje slišalo nekoliko bolj sprejemljivo. Čisto sproščeno smo se pomešali tudi med druge zbrane družbe in si z nekaterimi izmenjali par informacij. Gospod Miki je povedal, da prihajajo s podjetja Hidria in nam vljudno vrnil vprašanje. Povedali smo, da smo z društva Abstinent Vipavske doline. »Nič hudega«, je bil njegov odgovor. Jaz vam moram iskreno priznati, da je bila to ena res ljubka zabava in da res ni bilo nikomur nič hudega, če so bili na naši mizi tisti slavni sok tetrapaki, na sosedovih pa slavne pivo žirafe, vse ostalo je bilo pa čisto enako; sproščenost, kramljanje, povezovanje. Ko si še bolj frišen abstinent, je v začetku sigurno najtežje na zabavah. To zgleda nekako tako, kot če na tvoj rojstni dan ne pride tvoj najboljši prijatelj; vesel si vseh ostalih, vendar nekje v sebi ves čas pogrešaš tistega najboljšega. S časoma pa vedno bolj spoznaš samega sebe in tisti tvoj najboljši prijatelj, beri alkohol, postaneš pravzaprav ti sam sebi in tako je tudi na veselicah. Tvoja lastna osebnost ti postane znana in prijetna in tako z lahkoto vzpostavljaš stike na različnih družabnih srečanjih.
Tega se dobro zavedajo tudi naših devet članov, ki so letošnji prejemniki priznanj za okrogle obletnice abstinence. Društvo Abstinent namreč vsako leto prav na prednovoletnem praznovanju podeli tovrstna priznanja, kar jim doda en pridih svečanosti, ki tovrstnim priznanjem še kako pritiče. Tako da, iskrene čestitke še enkrat vsem dobitnikom priznanj in seveda vsem nam; naš predsednik Đono pravi, da nas je bilo letos največ do sedaj, ki smo se zbrali v tako lepem številu (skoraj štirideset) in se res simpatično vrgli po hiši.
Če se alkoholik v gostilni počuti kot doma, je to ena zgodba, če pa se abstinent v gostilni počuti kot doma, je pa to ena popolnoma druga štorija.
Zapisala: Anita Štor
