Vsi ki me poznate veste, da mi je Srečko in da sem iz Nove Gorice.

Preteklo je že več kot 20 let odkar sem bil na zdravljenju odvisnosti od alkohola. Sedaj sem zdravljen alkoholik, ki s pomočjo kluba in moje družine abstiniram in želim biti še naprej trezen mož in oče mojih dveh že odraslih otrok. Abstinenca mi pomeni vse v mojem življenju, ker sem rad srečen in zadovoljen s svojim sedanjim življenjem, da trezno razmišljam in živim, ter da jaz in družina funkcionira tako kot se za normalno družino spodobi in hočem živet življenje, ki je vredno človeka.

Spominjam se in nikoli ne bom pozabil začetne božanske omame alkohola, nikakor si pa nisem mislil, da bo ta prešla v mučno hudičevo trpljenje, ki mi je zagrnila življenje in skoraj uničila družino in sebe.

Oče je bil alkoholik. Tudi umrl je zaradi posledic alkohola. Moji začetki alkoholizma segajo v zgodnja mladostna leta in leta v odraščanju. V kasnejših letih pa se je vse le še nadaljevalo in stopnjevalo. Ko sem bil star 18 let sem odšel k vojakom, tudi tam se je pitje nadaljevalo.

Tudi, ko sem se zaposlil ni bilo nič drugače. Še slabše, tonil sem vse globlje v alkoholizem. Iskal sem si takšno družbo in prijatelje, kjer se je veliko in pogosto pilo. Zgodba o pitju se je le še nadaljevala in vedno bolj tonila v odvisnost. Pri 23. letih sem se poročil in postal oče dveh otrok.
Moja prva zaposlitev je bila dobra in rad sem delal, delal sem tam kjer pijače nikoli ni manjkalo. Odločil sem se, da temu naredim konec, da si poiščem drugo zaposlitev, kjer ne bo toliko alkoholne pijače.

Zaposlil sem se tam kjer me je takšno delo od nekdaj veselilo. Zadovoljen, marljiv in rad sem hodil na delo, ampak kmalu sem spoznal, da tudi tukaj je bilo vse preveč alkohola. Povezanost mojega dela z terenom pa tudi pogosteje izven domačega kraja in tudi države se je kmalu pokazalo, da brez alkohola tudi tu ne gre. Veliko sem bil od doma in druženje s takimi prijatelji, kjer je bila prioriteta pitje in pijančevanje. Vse se je navadno začelo zjutraj s kavo in šilcem žganega. Tako je bilo potem s to žgano pijačo in pivom vse do večera ali pozno v noč.

POSLEDICE ALKOHOLIZMA
Od leta 2000 je bilo na meni opaziti zelo velike telesne in duševne spremembe. Najprej so se pošteno in drastično poslabšali odnosi v družini. Opazne pa so bile tudi že težave z zdravjem. Že leta 1977 mi je zdravnik predpisal močne tablete za pomiriti notranjo napetost, ki so bile posledice pitja, vendar si tega nisem želel in hotel priznati. Pomirjevala sem redno jemal tudi z alkoholom. Prepiri doma so bili vedno pogostejši. Družinsko življenje je postajalo vse bolj nevzdržno.

ODLOČITEV
Uvidel sem, da tako naprej več ne gre. V družini ni bilo več razumevanja, spoštovanja in zaupanja. Bile so le obtožbe, zamere in temu je sledil molk. Z otrokoma se nisem skoraj da nič ukvarjal, kar je bilo opazno, da sta se me izogibala in se zapirala vase. Tako sem pričel še bolj in več piti. Imel sem prometno nesrečo s telesnimi poškodbami. Vendar me tudi to ni izučilo. Sam sem bil sposoben abstinirati tudi mesec dni, a se je vedno nato ponovila stara zgodba.
Večkrat sem iskal pomoč preko telefona v duševni stiski, pa tudi ta dan sem ga iskal in za dokončno slovo od alkohola in tablet sem se odločil sam, ker sem se resnično slabo počutil in po glavi so se mi motale razne črne misli.

Odločil sem se, da moram naredit konec temu hudičevem življenju alkoholizma.

Tista noč pred več kot dvajsetimi leti je bila moja muka, muka v človeški podobi, po dolgi prekrokani noči sem odprl oči, pred sabo v ogledalu zagledam svojo podobo, ki je komaj kaj bila meni podobna, podal sem ji roko in ji rekel »greva, čas je za odhod« tako sem odšel po pomoč v PB Idrija.

To je moj “dan D” 21. januar leta 2002.

ZAČETEK ZDRAVLJENJA
Se je začelo v bolnici Idrija. Po trimesečnem zdravljenju od alkohola, pomirjeval in nikotina sem bil prepričan, da sam ne bom zmogel trajne abstinence. Zato sem pristal, da bom obiskoval Klub zdravljenih alkoholikov v moji regiji.
Zakaj pa ne, se sprašujem?

Iz videnj drugih zdravljencev, kaj se lahko prav kmalu dogodi ko zaključiš obiskovat klub, sem trdno prepričan, da bom ostal v klubu, ker resnični in najboljši prijatelji so tam.

V klubu sem dvajset let redno obiskoval čeprav zadnjih par mesecev bolj po redko, ker spoznavam, da sem prebrodil najhujše, da sem prerasel ta način dela in da mi ni potrebno hoditi več na tedenske sestanke.

Želim oz. hočem, da tako ostane za vedno. Ponosen sem sam nase, da mi uspeva čeprav je bilo potrebno zelo veliko odrekanja in truda pri vzdrževanju abstinence, hvala moji družini, ki me pri tem podpira in daje moč, hvala klubu, ki mu popolno zaupam in zavedam se, da brez njega bi bilo toliko bolj težko abstinirat in uresničevat načrte, ki sem si jih zastavil preden sem zapustil bolnišnično zdravljenje v PBI.

Še enkrat hvala vsem, ki mi stojite ob starani in mi kakorkoli pomagate, vračam vam z treznostjo.

SKLEPNA MISEL
Ako ste v moji pripovedi prepoznali sebe ali kako drugače, ugotovili, da je tudi v vas ali v vaši družini prisoten alkoholizem, pomoč poiščite v okviru ustreznih strokovnih institucij, ki vam bodo radi svetovali in pomagali.

Društva in Klubi zdravljenih alkoholikov se ustanavljajo in delujejo zaradi nas zdravljencev, ki smo člani in s tem tudi soudeleženi pri odločanju in upravljanju v društvu preko ustreznih organov. Vse dejavnosti in aktivnosti so namenjene nam, ki hkrati pripomoremo k boljši in učinkovitejši rehabilitaciji in resocializaciji zdravljenih alkoholikov.

VZROKI ALKOHOLIZMA
Neznanje o pitju alkoholnih pijač, nepoznavanja odvisnosti, ki prekomerno pitje alkohola pelje v pogub, pomanjkanje pivske kulture. Tudi samo oglaševanje dodatno pripomore, ker nakazuje poti do alkohola, ki so relativno lahke in enostavne. Predvsem mlajšim.

Zapisal: Srečko

 

Za konec samo še ta misel:

ODNOS DO SEBE
“Odnos do sebe naj bo ljubeč. Ne zahtevaj preveč od sebe, odpusti si vse napake in pomanjkljivosti. Sprejmi se brezpogojno in se imej rad. Ko ozavestiš svoje napake, jih odpravi. Ne vse naenkrat, če je to pretežko. Počasi, a vztrajno odpravljaj napake. Opazuj se in bodi pozoren na svoje telo, na svoje misli, čustva in na svoje občutke. Nikoli ne bodi nasilen do sebe. Vedno bodi pripravljen, da se potolažiš, pa vendar si ne dajaj potuhe.

»Neznani avtor«