Naše društvo se je dne 20. aprila zjutraj odpravilo na dvodnevni izlet na Dolenjsko. Najprej nas je pot vodila do Mirne Peči v muzej Lojzeta Slaka. Tam nam je vodička pokazala video dokumentarec, ter razkazala muzej. Obisk smo končali tako, da smo vsi skupaj preizkusili naše pevske sposobnosti ter to tudi posneli. Zapeli smo Slavkovo pesem Čebelice. Dobro nam je uspelo.

Od tam smo se odpeljali do Otočca. Tam smo celo videli »ohcet«, kar je pri nas postala že redkost. Ogledali smo si grad, okolico s parkom ter prebrali zgodovino in zanimivosti o njem. Na kosilo smo se odpravili do bližnje šoferske gostilne, kjer smo se dobro in pošteno najedli. Pot nas je vodila skozi veliko romsko naselje, česar ne vidimo vsak dan. Če drugega ne, jim otrok in konjev ne manjka. S polnimi trebuhi nas je pot peljala do Šmarjeških toplic. Ogledali smo si okolico in njene parke. Od tam smo šli do griča pri Klevevžu, kjer smo videli še eno »ohcet«, kar je zelo lepo. Videli smo izvir Toplica in sotesko Radulje. Poleg naravnih lepot, sta tam tudi mlin in grad. Ker se je že bližal večer, nas je na turistični kmetiji Šeruga v Selah pri Radežu čakala večerja in prenočišče. Lahko rečem, da tako dobre, raznolike in bogate večerje marsikdo od nas še ni jedel. Tudi celotna kmetija, gostišče in celotna okolica so kot iz pravljice.

Zjutraj nas je čakal kraljevski zajtrk. Po zajtrku smo odšli do planinskega doma pri Gospodičnina na Gorjancih. Tam smo videli studenec, ki naj bi po pripovedih zdravil in pomlajeval. Od tu smo se pa peš odpravili na Trdinov vrh. Bilo je vredno truda in napora, saj smo prišli do čudovite razgledne točke. Na vrhu so bili še kupi snega, kar nas je malo presenetilo. Po hitrem spustu do doma, nas je čakalo kosilo. Najprej smo se odpeljali do Kartuzije Pleterje, kjer smo si ogledali vse kar se je dalo videti. Pot nas je peljala še do čudovitih slapov reke Krke. Čudo narave, ki nam vedno kaže, kako mogočna je.

In za »finish« pred odhodom domov smo, kot je v naši navadi, iz prtljažnika avtobusa potegnili dobrote kot so »šalami«, siri, »frtalja«, kruh in pijača. Zelo nam je teknilo. Sledila je samo še pot proti domu. Izlet je bil enkraten, poln dobre volje in lepih trenitkov. Da je vse to tako, se moramo resnično pohvaliti. Zato bravo mi!

zapisal: Edi Prinčič