Poletje je tu, sončna pripeka, sopara in temperature v mestih krepko čez 30 stopinj, zvabijo ljudi v naravo. Tudi naš nedeljski pohod nas je vodil po poti javorniških gozdov, kjer pa je bilo hladno, res velika sprememba. Drevesa ob poti delajo senco in le tanek sončni žarek prodre skozi gosto vejevje. Nekateri so v nahrbtnikih poiskali oblačila z dolgimi rokavi, drugi pa so se pogreli s hojo, tako, da je bilo vsem prijetno.
Do Javornika je možnih več poti, mi smo krenili iz slikovite vasi Vodice. Hrib Javornik se nahaja jugovzhodno od Črnega vrha, visok je 1240 m. Sam vrh je poraščen z gozdom, zato so leta 1972 postavili lesen stolp (vzpon je na lastno odgovornost), ki se vzpenja nad krošnje in ob lepem vremenu nudi izjemen razgled. VidIjo se Dolomiti, Julijske Alpe, Karavanke, Snežnik, del ljubljasnke kotline in Tržaškega zaliva.
Prispeli smo do planinske postojanke, Pirnatove koče, ki je malo pod vrhom. Vzhodno od koče je obeležje, v spomin padlim in tragičnega dogodka , ki se je zgodil 23. decembra 1943. Po izdaji so Nemci napadli bataljon Gradnikove brigade, padlo je 47 borcev med njimi tudi štirje člani Skvarčeve družine, kjer so se dan prej nastanili.
V bližini je observatorij Astronomskega društva Javornik, najstarejšega v Sloveniji.
Postalo je živahno, skupine in posamezniki so prihajali iz vseh smeri, posedli smo se za mizo in naročili kosilo, a dooooolgo čakali. Vendar, ko nas je Ivan postregel z res odlično hrano, domač kruh je prav posebno dišal, smo pozabili na godrnjanje in s slastjo počistili krožnike. Šli smo še do stolpa in se povzpeli na vrh, a je bil, zaradi rahle oblačnosti, pogled na okolico zastrt. Je pa nastala fotka Ivana in Srečkota, lep spomin.
Odpravili smo se do parkirišča in odpeljali v dolino. Druženje se je nadaljevalo v prostorih na Štrancarjevi ulici ob hladu ventilatorja. Le kje je sedaj tisti blažen hlad, ko bi ga le lahko “naložili” v nahrbtnik in prinesli v dolino. Rahlo utrujeni, a opremljeni z dobro voljo, smo se pozno popoldne razšli.
“Jutri je nov dan, naj bo vroč ali hladen, uživajte v njem.”
Napisali člani društva Abstinent Vipavske doline